Organizacija ameriških držav (OEA) je sklicala izredno zasedanje stalnega sveta zaradi kriznih razmer v Venezueli, ki so sledile obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike in zajetju Nicolása Madura. Ameriške sile so operacijo začele s kompleksnimi kibernetskimi napadi na venezuelsko obrambno infrastrukturo, kar je omogočilo nemoteno delovanje letal za elektronsko vojskovanje nad Caracasom. Po uspešni aretaciji so Madura, ki je državo vodil od smrti Huga Cháveza leta 2013, odpeljali v Združene države Amerike, kjer se bo pred sodiščem na Manhattnu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu. Evropska unija in njene države članice so se na dogodke odzvale zadržano. Čeprav Madura niso priznavale za legitimnega predsednika, so poudarile nujnost spoštovanja mednarodnega prava in volje ljudstva pri obnovi demokracije v državi. Medtem ko so v nekaterih mestih, kot je San Diego, zabeležili mešane odzive javnosti, venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López ostro obsoja dejanje Washingtona in ga označuje za ugrabitev. Operacija je povzročila tudi civilne žrtve, kar je sprožilo opozorila mednarodnih organizacij o morebitnih kršitvah humanitarnega prava.

Organizacija ameriških držav (OAS) je v uradni izjavi pozvala k preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja v Venezueli, potem ko so ameriške sile v okviru operacije "Absolute Resolve" v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Organizacija je poudarila nujnost vzpostavitve poti za prihodnost Venezuele, ki bo temeljila na demokratičnem upravljanju in spoštovanju volje ljudstva. Po premestitvi Madura v New York je OAS izpostavila pomen mirnega prehoda oblasti in zagotavljanja stabilnosti v regiji. Ameriška vojska je pri izvedbi operacije uporabila napredna letala, vključno z nevidnimi lovci F-35 in strateškimi bombniki B-1, kar kaže na visoko stopnjo tehnološke zahtevnosti in pripravljenosti misije. V akciji, ki je bila načrtovana več mesecev, je sodelovalo več kot sto zračnih plovil. Medtem ko se v nekaterih delih države vrstijo protesti in zahteve po izpustitvi Madura, je OAS osredotočena na preprečevanje humanitarne in politične krize, ki bi lahko sledila temu drastičnemu posegu v državno suverenost.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal, da bo Kolumbija kot članica Združenih narodov sprožila postopke za sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN. Razlog za to pobudo je po Petrovih besedah vojaški napad na Venezuelo, ki ga je predsednik ostro obsodil v objavi na družbenem omrežju X. Kolumbija si prizadeva za takojšnje ukrepanje mednarodne skupnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Poleg Varnostnega sveta ZN je Petro k nujnemu srečanju pozval tudi Organizacijo ameriških držav (OAD). Kolumbijski predsednik poudarja, da je nujno obravnavati razmere na meji in zaščititi regionalni mir. Čeprav podrobnosti o naravi vojaškega napada v prvih poročilih niso bile podrobneje pojasnjene, Kolumbija vztraja pri mednarodnem nadzoru nad situacijo, ki bi lahko resno ogrozila varnost v Južni Ameriki.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prek družbenega omrežja X sporočil, da je bilo venezuelsko glavno mesto Caracas tarča raketnih napadov. Petro je dogajanje označil za agresijo na sosednjo državo in svetovno javnost opozoril na resnost razmer, pri čemer je pozval k nemudnemu sklicu Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) ter srečanju Organizacije ameriških držav (OEA). Namen teh prizadevanj je po njegovih besedah vzpostavitev mednarodne zakonitosti in zaščita regije pred nadaljnjim stopnjevanjem nasilja. Napadi se dogajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in mednarodno skupnostjo, predvsem po tem, ko so Združene države Amerike venezuelski režim in domnevni narkokartel Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo. Čeprav Petro v preteklosti ni podpiral Nicolása Madura, se je odločno izrekel proti kakršni koli vojaški intervenciji v Venezueli, ki bi lahko destabilizirala celotno latinskoameriško regijo. Trenutne razmere predstavljajo neposreden izziv za regionalno varnost in zahtevajo hiter odziv mednarodnih institucij.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav (OAS) zaradi ameriških raketnih napadov na Venezuelo. Petro je napade označil za resno opozorilo celotnemu svetu in ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na ozemlju sosednje države. Predsednik Petro je poudaril, da je takojšnja intervencija mednarodne skupnosti nujna za ustavitev sovražnosti in preprečitev nadaljnjega stopnjevanja nasilja v regiji. Po njegovih besedah ti dogodki ne ogrožajo le suverenosti Venezuele, temveč predstavljajo širšo grožnjo stabilnosti v Latinski Ameriki. Kolumbija, ki si deli dolgo mejo z Venezuelo, se na destabilizacijo odziva z diplomatsko ofenzivo, s katero želi aktivirati večstranske mehanizme za zaščito miru.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto ostro obsodil raketne napade na venezuelsko prestolnico Caracas. Po poročanju o močnih eksplozijah in detonacijah, ki so v zgodnjih jutranjih urah odjeknile na več koncih mesta, je Petro prek družbenega omrežja X svetovno javnost opozoril na neposreden napad na Venezuelo. Zaradi zaostritve razmer in domnevnega obstreljevanja z raketami je kolumbijski voditelj zahteval takojšnje in nujno zasedanje Organizacije združenih narodov (OZN) ter Organizacije ameriških držav (OEA). Incident se je zgodil v obdobju izjemno visokih napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, kar dodatno povečuje tveganje za širši regionalni konflikt. Petro je poudaril, da so razmere kritične, in pozval mednarodno skupnost k hitremu ukrepanju, da se prepreči nadaljnje nasilje. Čeprav podrobnosti o izvoru raket in obsegu škode še niso popolnoma potrjene, so navedbe o bombnem napadu na glavno mesto sosednje države povzročile preplah v celotni latinskoameriški regiji.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v nizu nujnih izjav sporočil, da so Združene države Amerike izvedle raketni napad na Caracas, glavno mesto Venezuele. Po navedbah kolumbijskega voditelja je bila prestolnica tarča zračnih operacij, kar je sprožilo takojšen odziv v regiji. Petro je zaradi nastalih razmer pozval k nujnemu sklicu zasedanja Združenih narodov (ZN) in Organizacije ameriških držav (OAD), saj naj bi dejanje predstavljalo resno kršitev mednarodnega prava in stabilnosti v Južni Ameriki. Napad se dogaja v kontekstu zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer kolumbijski predsednik opozarja na nevarnost širitve konflikta. Čeprav so navedbe o bombardiranju prestolnice za zdaj omejene na izjave kolumbijskega vrha, dogodek sledi predhodnim obtožbam o ameriškem vmešavanju v venezuelske notranje zadeve. Diplomatski krogi pričakujejo hitro odzivnost mednarodnih institucij, medtem ko se napetosti na meji med Kolumbijo in Venezuelo stopnjujejo zaradi neposredne bližine vojaškega delovanja.

Misija opazovalcev volitev Organizacije ameriških držav (OAS) je pozvala k pospešitvi štetja glasov po predsedniških volitvah v Hondurasu prejšnjo nedeljo. Po enem tednu še vedno ni znan zmagovalec. Štetje glasovnic poteka počasi in z prekinitvami, ob obtožbah o goljufiji s strani kandidata Salvadorja Nasralla iz Liberalne stranke.

Organizacija ameriških držav (OEA) je v sredo začela priprave na celovit načrt za reševanje humanitarne in varnostne krize na Haitiju. Generalni sekretar OEA, Albert Ramdin, je odprl prvo srečanje skupine Prijatelji Haitija, katere cilj je izdelava časovnega načrta za soočanje z razmerami v karibski državi.

Nedavna generalna skupščina Organizacije ameriških držav (OAS) v Antigui in Barbudi je razkrila obstojne in celo eksistencialne izzive za organizacijo, pri čemer so bili mnogi govori in resolucije označeni kot retorični in neizvedljivi. Medtem je Claudia Sheinbaum ob 700. obletnici ustanovitve Mexico-Tenochtitlana poudarila, da je Cuarta Transformación dedič mehiškega razcveta in domorodne identitete. V državi Coahuila se medtem pojavljajo politične napetosti, zlasti v zvezi s sodstvom, kjer naj bi Miguel Mery zaradi uporabe državnih sredstev za kampanjo izzval kritike. Soltillo, ki se približuje 450. obletnici, čaka prihodnost, ki jo je zgodovinar Wilfredo Bosch Pardo že v preteklosti ocenjeval z različnimi pogledi.